Pohodništvo

Površina občine Kanal ob Soči se razteza po levem in desnem bregu reke Soče ter po levem bregu reke Idrije, območje je reliefno zelo razgibano, z obilico potokov in hudournikov, ki se izlivajo v reki. V večjem delu je območje pokrito z gozdovi, zaradi česar nudi obiskovalcem veliko možnosti za rekreacijo, izlete, sprostitev, pohodništvo, ...

Vabimo vas, da se podate po naših poteh in odkrivate skrite kotičke občine. Vrhovi poti pa nudijo čudovite panoramske razglede na okolico.

Predlagane pohodniške poti so na terenu označene in so zastavljene krožno, zato omogočajo vstop nanje na poljubni vstopni točki.

  1. Povezovalna pot treh svetišč: povezuje tri Marijina svetišča (Sveto Goro, Marijino Celje in Staro Goro)

    Čas poti: 10h 00m
    Dolžina poti: 34km
    Zahtevnost poti: srednje zahtevna

    Marijino Celje, LigPešpot med svetišči nam do naselja Lig ponuja dve različni možnosti. Iz Liga do Stare Gore je pot vedno ista, zato bomo opisali le poti, ki nas pripeljejo do naselja Lig in svetišča Marijino Celje. Na začetku se s Svete Gore spustimo do Preškega vrha in nadaljujemo v smeri proti zaselku Baske, kjer lahko izberemo pot proti Desklam ali pa daljšo pot proti Kanalu.

    Pot proti Desklam (a) - gre za poljsko pot, ki nas skozi gozd pripelje do naselja Paljevo, 2 uri in 30 minut hoda iz Svete Gore. Druga steza nas v pol ure iz Paljevega pripelje v Deskle. Mimo Goljevice in Kamenc se povzpnemo na Kanalski Kolovrat in do naselja Lig.Sveta Gora s Korade

    Pot proti Kanalu (b) v Kanal pridemo iz Preškega vrha in skozi naselje Baske. Ta pot je dolga 12,1 km in jo lahko prehodimo v 5 urah. V Kanalu gremo čez most in se napotimo po strmi ovinkasti cesti proti Ligu do Marijinega Celja in naprej po že opisani poti proti Stari Gori. Če pogledamo čas hoje vidimo, da porabimo 1.5 ure iz Liga do Britofa (3,5 km) od koder se ob reki Idriji povzpnemo mimo naselja Kodermaci do Oborče in dalje proti Sv. Antonu in vasicama Markolini in Kauc do Stare Gore. Do Oborče porabimo približno 1 uro, do vasice Markolini še ½ ure in do Stare Gore še približno 1,5 ure.

    Na poti treh svetišč lahko poleg prelepih svetišč občudujemo tudi druge naravne, zgodovinske in kulturne lepote teh krajev. V Kanalu lahko obiščete staro mestno jedro z galerijo in spominsko sobo Rika Debenjaka, gotsko hišo, slikovit trg Kontrada z ostanki obrambnih stolpov, cerkvijo Marije Vnebovzete in Neptunovim vodnjakom. Če boste obiskali Kanal v poletnih mesecih, boste lahko naleteli na eno izmed številnih prireditev, ki se tu odvijajo – glasbeni dogodki, gledališke predstave ter športni dogodki, kot so tradicionalni skoki z mosta. Na Kanalskem Kolovratu si boste lahko poleg neokrnjene narave ogledali tudi eno izmed zasebnih muzejskih zbirk predmetov iz prve svetovne vojne ali pa stare domačije in hiše (npr. Lukčeva hiša na Kambreškem, kjer je še lepo ohranjeno staro ognjišče). Čebelarji vam bodo ponudili izvrsten med, ki je nastajal v neokrnjeni naravi gozdov na Kanalskem Kolovratu. V jesenskem času se boste lahko ustavili v Ligu na prazniku kostanja.

  2. Pohodna pot po stopinjah Valentina Staniča: Solkan - Sabotin - Vrhovlje - Korada - Kanal

    Čas poti: 8h 00m
    Dolžina poti: 24 ali 13km
    Zahtevnost poti: srednje zahtevna

    Kanal-Lig-Korada 050

     

    Pot po Stopinjah Valentina Staniča je urejena v čast Valentinu Staniču, duhovniku, prosvetitelju, humanistu in predhodniku alpinizma v Evropi, ki vodi s Srebrničevega trga v Solkanu (103 m) blizu Nove Gorice, središča nekdanje Goriške dežele, po grebenu Sabotina (609m) do Vrhovelj (420 m) v Brdih in čez Korado (812 m) po Kanalskem Kolovratu v Kanal. Pohod tako povezuje Gorico, kjer je Stanič deloval osemindvajset let, s Kanalom, ki je nedaleč od Bodreža, njegove rojstne vasi, pa tudi bližnjih Banjšic in Ročinja, kjer je služboval pred premestitvijo v Gorico.2

     

     

    Lig (3)

    Vsako leto, v marcu ali aprilu, poteka tudi tradicionalni pohod v spomin na Staničeva dela. Organizira ga lokalno Planinsko društvo, ki nosi ime prav po Staniču.
    Glavni pohod poteka od Solkana (od 6.00 do 9.00), krajša dva pa od Solkana (začetek od 6.00 do 9,00) do Vrhovelj ali od Vrhovelj (začetek od 8.00 do 10.00 ure) do Kanala. Zmerne hoje brez postankov je 8 ur za celotno pot, za krajša pohoda pa po 4 ure. Celotna pot je označena s planinskimi markacijami.
    Zaključna prireditev s kulturnim programom ter podelitvijo značk, priznanj in nagrad je v popoldanskih urah na Kontradi v Kanalu.
    Posebni avtobus povezuje Kanal s Solkanom in Vrhovljami.

    Pot vam nudi čudovite razglede na Dolino Soče ter okoliško hribovje.

     

    Informacije: PD Valentin Stanič Kanal, www.pd-kanal.nvoplanota.si

    (Vir podatkov: PZS, kataster planinskih poti)

  3. Planinska pot na Globočak: Kambreško - Globočak - Srednje - Kambreško

    Čas poti: 2h 30m
    Dolžina poti: 7km
    Zahtevnost poti: lahka

    pohod globočak 2011 048DSCN9212

     

    Globočak je 809 m visok vrh, ki se nahaja v pogorju Kanalskega Kolovrata. Z vrha, na katerem je nekaj ostalin iz 1. svetovne  

    vojne, zaradi gozda ni razgleda. Vrh ima vpisno skrinjico ter v njej vpisno knjigo in žig.

    Pot vodi mimo korit in zbiralnikov za vodo iz 1. sv. vojne ter kavern in spominskega obeležja na vrhu Globočaka. Priporočamo ogled kuhinje z ognjiščem v Lukčevi hiši na Kambreškem, ki spada med spomenike lokalnega pomena z etnološko vojno zbirko.

     

    Informacije: PD Valentin Stanič Kanal, www.pd-kanal.nvoplanota.si

    (Vir podatkov: PZS, kataster planinskih poti)

    pohod globočak 2011 022

  4. Planinska pot na Jelenk: Kanal - Kanalski Vrh - Jelenk - Kanalski Vrh - Kanal

    Čas poti: 4h 30m
    Dolžina poti: 7km
    Zahtevnost poti: lahka

    na Jelenku (Matajur, Kanin)Vrh Jelenka meri 787 m nadmorske višine, je izrazito skalnat s tipičnimi škraplji (to so podolgovati žlebovi na neporaslih površinah trdega apnenca, ki nastanejo pod vplivom tekoče vode). Zato velja poziv k previdni hoji po ostrih kamnitih grebenih. Proti severozahodu in severu se nam odpira pogled na Alpe z Matajurjem v ospredju, za njim pa se razprostira Kaninsko pogorja. Desno od tod kraljujeta Krn in Vrh nad Peski, sledijo pa Tolminsko-Bohinjske gore. Tik pred nami je Kanalski Vrh, kjer za vasjo leži umetno jezero za ČHE Avče (to je akumulacijsko jezero, ki spada med črpalne hidroelektrarne. Sodi med prve primere izgradnje takega jezera v Sloveniji). Proti jugu opazimo Sveto Goro in Sabotin, tik pod vznožjem Jelenka pa so Bate.

    Kanalski Vrh je naselje na nadmorski višini 589 m. Že pri vstopu v vas opazimo, da je tukaj precej razIMG_1263vito kmetijstvo – pretežno živinoreja, zato ne bo nič nenavadnega, če bomo srečali traktor, balirko ali kakšno drugo kmetijsko mehanizacijo. Vsekakor pa nas bodo ob poti pozdravljale krave, ki se radovedno ozirajo za pohodniki. Kanalski Vrh je naselje na nadmorski višini 589 m. Že pri vstopu v vas opazimo, da je tukaj precej razvito kmetijstvo – pretežno živinoreja, zato ne bo nič nenavadnega, če bomo srečali traktor, balirko ali kakšno drugo kmetijsko mehanizacijo. Vsekakor pa nas bodo ob poti pozdravljale krave, ki se radovedno ozirajo za pohodniki. Vas je poznana tudi po cerkvici svetega Antona Padovanskega. Cerkev se nahaja na griču izven vasi Kanalski Vrh.

    Informacije: PD Valentin Stanič Kanal, www.pd-kanal.nvoplanota.si

    (Vir podatkov: PZS, kataster planinskih poti)

  5. Planinska pot na Lašček: Cvetrež - Bremec - Lašček - Cvetrež

    Čas poti: 4h 30m
    Dolžina poti: 8km
    Zahtevnost poti: lahka

    Lašček

    Gozdna cesta ob kateri smo parkirali se takoj razcepi na dva dela, mi pa izberemo levo, ki se počasi prične spuščati. Nekaj minut hodimo po cesti, nato pa v zmernem levem ovinku nadaljujemo rahlo desno na kolovoz. Kolovoz, ki se nadaljuje skozi gozd nas hitro pripelje na razpotje večih kolovozov, mi pa izberemo najbolj levega. Naprej se pot prične zmerno vzpenjati, po postopoma nekoliko ožjem kolovozu. Višje se kolovoz prehodno položi in nas pripelje do mesta, kjer se ta razcepi na dva dela. Ponovno izberemo levi kolovoz, le ta pa se postopoma spremeni v slabše uhojeno stezico. Kmalu se stezica ponovno razširi in nas pripelje na travnike pod "nekdanjo" domačijo Bremec.

    Pri Bremcu se nam priključi še pot "po cesti", mi pa nadaljujemo mimo hiše in pot nadaljujemo po zložnem kolovozu. Od Bremca naprej se gozd razredči, tako da se nam pričnejo odpirati lepi razgledi na Matajur in Kanin, višje pa še na Krn in ostale okoliške vrhove. Nekoliko naprej prispemo na večji travnik, kjer je tudi manjši preval, mi pa na tem mestu zapustimo kolovoz in pot nadaljujemo desno čez travnik v pas grmičevja.
    Pot čez travnik je slabše vidna, a že takoj, ko stopimo v grmičevje z orientacijo ni težav. Po krajšem zložnem vzponu dosežemo drug kolovoz, mu sledimo v levo ter ga po nekaj metrih zapustimo, saj nas markacije usmerijo desno na nekoliko bolj strmo planinsko pot. Le malo naprej prispemo na dobro označeno razpotje, kjer se nam z desne priključi pod od Lokovca (izhodišče Pri Cerkvi), v levo se spusti pot do križišča Vrh Ječmenc, naravnost pa se nadaljuje pot na Lašček. Od razpotja naprej se večinoma zmerno vzpenjamo skozi nizek gozd, nas pa pot hitro pripelje na razgleden Lašček.

    Informacije: PD Valentin Stanič Kanal, www.pd-kanal.nvoplanota.si

    (Vir podatkov: PZS, kataster planinskih poti)

  6. Po poti naših prednikov: Ročinj - Čičer - Ročinj

    Čas poti: 3h 00m
    Dolžina poti: 6km
    Zahtevnost poti: srednje zahtevna

    Oznaka poti na ČičerČičer je hrib nad Ročinjem (199 m n.v.), kamor nas pelje nova označena krožna pot z markacijami v obliki črke R kar lahko pomeni Ročinj in tudi Rudi Brezavšček iz Ročinja, ki je v dveh letih pot speljal in jo označil.

    Ob delu ga je v mislih spremljal Valentin Stanič, alpinist, učitelj, humanist in duhovnik, ki je v letih 1809 – 1819 deloval v Ročinju. Po njem je poimenovan tudi kulturni dom v Ročinju, obnovljena nekdanja šola v Ročinju.

    Pohodna pot poteka večinoma po opuščenih in do nedavno zaraščenih, z večjimi kamni tlakovanih vlakah, ki so vodile na ZdencKambreško, Srednje in sam vrh hriba. Valentin Stanič je zagotovo hodil po teh poteh, ko je obiskoval svoje farane v vaseh nad Ročinjem. S takrat golega vrha hriba je imel izreden pogled na Kaninsko pogorje, Krn, Avški kot in v dolino na svoj rodni Bodrež, Kanal, Anhovo, Deskle, …

    Začetek in konec poti je sredi vasi Ročinj pri cerkvi, kjer kažipot nakazuje dve smeri –zahodno in vzhodno. Hoja po zahodni smeri je strmejša. Najprej vodi pot mimo izvira Zdenc, nato pa se vzpnemo po stari poti za Kambreško do Prevala (339 m n.v.). Če imamo dovolj časa, se lahko spodaj odločimo, da obiščemo še cerkvico Sv. Pavla (403 m n.v.), od koder je lep razgled na vasi Avškega sv. Pavelkota, in se nato spustimo do Prevala. Tu prečimo cesto Ročinj – Kambreško in kmalu pridemo do nekdanje poti na Srednje. Po njej nadaljujemo navzgor do točke, kjer jo zapustimo in se desno navzgor vzpnemo na vrh Čičerja (726 m n.v.) Tukaj nas pričakata vpisna knjiga in klopca z razgledom na Sočo, Kanal in naprej po dolini. Vračamo se naprej do grebenu, nato zavijemo desno navzdol proti vasi. Malo nad vasjo pridemo do razgledišča na Ročinj in nadaljujemo pot do izhodišča.

    Ročinj

     

     

     

    Tabla z imeni dreves ob poti na ČičerPot ima tudi hortikulturno dimenzijo. Ob celotni poti je nameščenih kar 34 tabel z navedbami imen dreves, kar priča na veliko število drevesnih vrst na tem območju.

    Priporočamo tudi ogled arboretuma v Ročinju na naslovu Ročinj 7, v katerem se nahaja okoli 160 različnih drevesnih vrst (sekvoja, jelka, borovci, ameriške ciprese, tise, cedre, ginko, javor, bor, sofore, …). Informacije: 041 848 250 (Rudi Brezavšček).

    Avtor fotografij "Po poti naših prednikov": Simon Prinčič

  7. Pot po Spominskem parku Prižnica

    Čas poti: 2h 30m
    Dolžina poti: km
    Zahtevnost poti: srednje zahtevna

    Spominski park Prižnica, ki se nahaja v občini Kanal ob Soči, je del Poti miru od Alp do Jadrana.

    Začetek poti PlaveKrožna pot po Spominskem parku Prižnica se začne tik nad naseljem Plave, ki leži le 13 km severno od Nove Gorice. Nad njim se dviga Prižnica (kota 383), na katero se lahko povzpnemo iz dveh smeri. Najlažji dostop je iz naselja Plave po tako imenovani »italijanski« strani, kjer zlahka sledimo vojaški poti. Zgradili so jo italijanski vojaki za oskrbovanje svojega dela bojišča. Možen pa je tudi dostop z »avstrijske« strani iz vasi Paljevo (od cerkve sv. Kvirina).DSC_0038

    Trasa ogleda z »italijanske« strani se začne na drugem ovinku ceste iz Plavi proti Paljevemu. Tam zavijemo na pešpot, ki pripelje do prve točke ogleda – italijanskega korita. Pot nadaljujemo proti ostalinam velike italijanske barake v bližini kaverne brigade Avellino. Nato se povzpnemo do obvezovališča ranjencev in si proti vrhu lahko ogledamo sklop manjših kavern in utrjenih položajev. Kmalu prispemo na sam vrh Prižnice, kjer so v času soške fronte potekali hudi boji med italijansko in avstro-ogrsko vojsko. Še vedno so vidni ostanki avstro-ogrskih jarkov in utrjenih položajev.

    S spuščanjem s Prižnice po »avstrijski« strani pridemo do cerkve sv. Kvirina, kjer lahko pot končamo in se vrnemo na izhodiščno točko v Plave ali pa nadaljujemo proti Paljevemu in Vodicam, kjer si lahko ogledamo muzej na prostem.