Sveti Pavel nad Ročinjem Cerkev sv. Pavla se razprostira zahodno od vasi Ročinj na vzpetini z nadmorsko višino 403 m. Zgrajena je bila v gotskem arhitekturnem slogu v poznem srednjem veku, a je bila večkrat obnovljena ali razširjena. Rombasto-zvezdasti obokani kor je iz zadnje četrtine 15. stoletja, zvonik pa je bil po vsej verjetnosti dozidan v kasnejšem času. Med prvo svetovno vojno je bila cerkev zaradi obstreljevanja v veliki meri porušena, uničeni so bili tudi njeni trije zvonovi. Pri obnovi, ki je potekala v 30. letih 20. stoletja, so sodelovali tudi Ročinjci. Sleme za streho so stesali v vasi, za prenos do cerkve pa je bilo potrebnih 27 mož. Tri nove zvonove, težke 396, 233 in 162 kilogramov, je januarja 1933 vlila livarna De Poli iz Vittorio Veneta. V Ročinj so jih pripeljali leta 1936 in jih tam tudi krstili. Botri zvonov so bili domačini Justina Dugar, Angela Kamenšček in Jožef Malnič. Maše v cerkvi so potekale januarja ob prazniku spreobrnjenja sv. Pavla, na velikonočni ponedeljek še danes, na binkoštni ponedeljek in tretji dan križevega tedna. Cerkev je danes znana predvsem po kamnitem spomeniku, ki upodablja kalvarijo. Sestavljajo jo Jezus, dva razbojnika ter pod križem Jezusova mati Marija in Marija Magdalena. Ročinjska duhovnija je leta 1588 od čedadske rodbine Cottis odkupila planino Na Krasu pri Drežnici, od katere je vsako leto dobivala najemnino 15 liber sira. Leta 1709 je planino prodala in po izročilu naj bi z izkupičkom postavila spomenik. Pri dostopu s severne strani preko Prevala stoji ob cerkvi kip sv. Pavla. Na poti, ki vodi do cerkve mimo znamenj, so danes vidni ostanki treh kapelic, ki so označene že na vojaški karti s konca 18. stoletja. Danes postaja sveti Pavel priljubljena razgledna pohodniška točka.