Liške maske

Maske in kostumi iz Liga na Kanalskem Kolovratu imajo velik etnološki in kulturni pomen. Prav iz ljubezni do te tradicije je nastalo Etnološko društvo Liški pustje.

Vsi kostumi etnološke skupine Liški pustje so izdelani ročno, tako kot tudi pločevinaste maske. Maske lahko občudujete skozi celo leto v urejem prostoru na Trgu svobode 12 v Kanalu po predhodni najavi. Prav Branku Žnidarčiču gre zahvala, da tradicija pustnih mask še živi. Vpisane so tudi v Register nesnovne kulturne dediščine.

39249577_1122816444550994_602915998500126720_o 39190054_1122812187884753_8672815052652281856_o 39159262_1122810751218230_7912076327627259904_o 39137836_1122809914551647_4480702087268663296_o 39257812_1122812751218030_3578921657059770368_o 39281382_1122809181218387_4083092934335922176_o 

 Liške maske, Nika Šimac Liški pustje - foto Žbogar Rajko (58) Liški pustje - foto Žbogar Rajko (59)

 

Predstavitev Liške maske

Liške maske spadajo med tradicionalne pustne maske na Slovenskem. Izvirajo iz Liga in okoliških vasi pod Kanalskim Kolovratom. Posebnost, ki jih loči od ostalih slovenskih mask, je, da so narejene iz pločevine. Sprva so jih izdelovali iz bakrene pločevine, danes pa so aluminijaste.

Tradicijo izdelovanja liških mask nadaljuje Branko Žnidarčič. Po zapisih in slikah iz 50. let prejšnjega stoletja, ki so delo slikarja in etnologa Pavla Medveščka, je rekonstruiral maske iz 19. stoletja. Te maske so iz bakrene pločevine. 

Maske, ki so nastale po drugi svetovni vojni, so izdelane iz aluminijaste pločevine in jih delimo na lepe in ta grde:

  • ˝ta lepi": ko vstopajo v hišo, pozdravijo domače in zaplešejo
  • zdravnik: skrbi za zdravje
  • žandar: skrbi za red
  • pustje: nosijo oblačilo iz našitih trakcev (cunj), v rokah imajo klešče, odganjajo zimo, skačejo, lovijo mladino in uganjajo norčije.
  • pustice: predstavljajo like starih ženic:
  1. prva ima vrečo s katero prosi za orehe
  2. druga ima brezovo metlo s katero pometa
  3. tretja ima dojenčka
  • rezjan: na sebi nosi krošnjo obloženo s staro posodo in orodjem. Z njim popravlja: kuhinjsko posodo in dežnike, z brusom pa brusi nože, sekire in ostalo orodje.
  • daj-dam: vaški posebnež, ki je užival le v pustnem času, zato so mu zrasla ušesa in nos.
  • ženska, katera nosi moža v košu
  • opica: v skupini predstavlja nagajivo žival
  • hudič: z vilami išče plen
  • Maske iz 19. stoletja so iz bakrene pločevine:
  • ramašton: je glavni v skupini, prepoznaven je po ježicah-grčah okoli klobuka, v rokah ima dolg bič, je strah in trepet mladine.
  • ramauši: v skupini jih je več, med seboj se razlikujejo po živalskih kožuhih, ki jim prekriva zadnji del glave, v rokah pa nosijo različne toukine, vrečo s pepelom, smrdeče trakove, kostanjeve griče na vrvici itd. Če je kateri punci uspelo vzeti ramaušu vsaj eno gričo, so verjeli, da se bo to leto omožila.
  • bajarji: v pustni skupini so: petelinji, šunični in pušpanov. Obleke imajo pokrite z lipovim ličkanjem, na glavi nosijo bakrene maske z lesenimi rogovi-škopnje, v rokah nosijo vile-vilč.
  • braja: ima naličje ptice, na hrbtu pa nosi koš, da pobere darove, na košu pa ima strašnico, katera koš varuje pred roparji.

Foto: Primož Kožuh, Nika Šimac, Rajko Žbogar