Avče

Avče1 
Vas Avče je nastala v flišnem pasu na terasi reke Soče zahodno od Kanala. Arheološke najdbe na južnem robu vasi in v bližini Soče zahodno pod njo pričajo, da je naselje obstajalo že veliko pred omembo v pisnih virih. Vas je stisnjena nad globoko tektonsko dolino hudourniškega potoka, imenovanega Avšček, ki deli Banjško planoto na dve krili – Zgornje in Spodnje Banjšice. Oba dela planote povezuje vzpetina Biškovec (485 m). Pritoka Avščka sta Kajža in hudourniška Avšca, zaradi flišne sestave tal pa je na avškem območju več vodnih izvirov. K Avčam spadata tudi zaselka Dolenji in Gorenji Avšček. Prvi leži v srednjem delu doline potoka Avščka, drugi v njenem povirju. V smeri proti Mostu na Soči je pod vasjo železniška postaja, nekoliko više pa zaselek Log; v avško krajevno skupnost sodijo tudi opustele Vrtače. Vzhodno nad vaškim jedrom so na nadmorski višini 343 m Nadavče s cerkvijo Marije Snežne in eno samo domačijo. V smeri proti Kanalu (na mestu, kjer danes stoji strojnica črpalne hidroelektrarne Avče) stoji stavba nekdanje železniške čuvajnice. Krajevna skupnost Avče šteje nekaj nad 200 prebivalcev.


Avče2

V vasi je cerkev sv. Martina – poznogotska stavba s pravokotno, ravno ladjo in zvezdasto-rebrasto obokanim prezbiterijem s freskami iz okrog leta 1470. V cerkvi je oljna slika sv. Martina z beračem, ki jo je po 1. svetovni vojni pri njeni obnovi naslikal Andrej Avgust Bucik po rodu iz okolice Avč. Cerkev odlikujeta skrbna zidava in bogastvo kamnoseških detajlov. Pri obnovitvenih delih leta 1924 so naleteli na ostanke iz rimske dobe – na rimske novce in nakit, kar bi lahko potrdilo domnevo o obstoju naselja v tej dobi.
 

 

 



Cerkev Marije Snežne - AvčeRomarska cerkev Marije Snežne v zaselku Nadavče ima v notranjosti več zanimivih detajlov, že od zunaj pa je mogočna zgradba z ločenim zvonikom, za katerega nekateri poznavalci menijo, da je bil zgrajen na ostankih nekdanjega rimskega stolpa. Prezbiterij cerkve je iz leta 1515, iz približno istega časa so tudi plastike, ki so pripadale gotskemu krilnemu oltarju, marmorni oltar stebriščnega tipa je iz leta 1701, oltarji v ladji datirajo v 17. stoletje, ostanki figuralne poslikave v ladji pa so delo Jerneja iz Loke iz okoli 1530.








     

Studenec Močila se nahaja nad potokom Avšček. Domačini ga po vaškem izročilu imajo za zdravilnega. Pri studencu najdemo eno redkih naravnih rastišč sredozemske praproti venerini laski (Adiantum capillus veneris L.). Rastišče je zaščiteno.

Eden od nepresahljivih vodnih izvirov je tudi studenec Podlajšč, ob katerem je avstroogrska vojska za svoje potrebe uredila pokrito perišče, ki so ga Avčani zaradi njegove funkcionalnosti nato s pridom uporabljali kar nekaj desetletij. V njegovi bližini je na veliki konglomeratni skali spominska plošča madžarskemu častniku.

Na Šturjah, ravnici ob potoku Avščku pod Podlajščem, je opuščeno italijansko vojaško pokopališče s spomenikom iz 1. sv. vojne. Ostanke iz grobov so pred 2. svetovno vojno preselili v skupno grobnico na Oslavju.

Sredi vasi je postavljen spomenik vaščanom, padlim med NOB in umrlim v internaciji. V vasi sta tudi dve spominski plošči. Ena je na rojstni hiši Jožefa Škodnika, ki so ga nemški okupatorji kot partizanskega borca ranjenega zajeli v Gorenjem Avščku, ga zverinsko mučili in usmrtili z obešanjem pred domačo hišo. Druga spominska plošča je postavljena na rojstni hiši Mihaela Presena – Zvezde, aktivista - ilegalca in funkcionarja OF in KP za Severnoprimorsko okrožje, padlega na Kanalskem Vrhu ob preboju iz sovražnikovega obroča. Na avškem vaškem pokopališču, ki leži ob cesti iz smeri proti Kanalu, stoji na častnem mestu grobnica na območju Avč padlih borcev NOB.

Avški meteorit
Vas Avče je znana tudi po meteoritu. 31. marca 2008 je minilo 100 let od padca znamenitega meteorita na tem območju. Gre za edini meteorit, ki je bil najden na ozemlju Slovenije. Avški železovi meteorit tehta 1230 gramov in ima nepravilno ledvičasto obliko. Razstavljen je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, spominsko znamenje padca meteorita, ki ga je januarja 2008 postavilo Športno kulturno in rekreacijsko društvo Avče, pa si lahko ogledate v Avčah.

 


V bližini Avč je zgrajena črpalna hidroelektrarna "ČHE Avče", ki v času nizkih cen električne energije (ponoči, vikendi) le-to uporabljajo za črpanje v akumulacijski bazen, v času visokih cenAkumulacijsko jezero, Kanalski Vrh električne energije (konice ob delavnikih) pa akumulirano vodo izkoristijo za proizvodnjo električne energije. »ČHE AVČE« sestavlja spodnji bazen, ki je že obstoječ bazen akumulacije Ajba, strojnica, locirana na levem bregu Soče ob spodnjem bazenu. Največjo površino in hkrati zanimivost pa predstavlja zgornji bazen, ki je lociran severno od Kanalskega Vrha.

 

 

Občina

Prav razgibanost avške okolice ponuja možnost za organizacijo downhilla. Proga v Avčah velja za eno najatraktivnejših v Sloveniji.