Kambreško

DJI00148Kambreško je slikovito in edinstveno območje skrajno zahodne Slovenije, na meji z Italijo. Središče predstavlja vas Kambreško, od koder vodijo poti v vse smeri. Proti severovzhodu vodi cesta v zanimivo vas Srednje s cerkvijo Sv. Trojice in še v dva zaselka Avško in naprej proti Kolovratu in Livškim ravnam – Livku.

Drugo izhodišče na severozahodno stran je 3 kilometre dolga cesta v dolino do vasi Podrovne z mostom čez reko Idrijo. Na pol poti POHOD OB IDRJI (14)proti Podklancu se desno odcepi tudi makadamska cesta proti zgodovinsko pomembni zapuščeni vasici Kosi, s koritom iz 1. svetovne vojne in napoleonovim mostom. Vas je znana po oficirski vojaški bolnišnici in rezidenco generala Badoglia iz 1. svetovne vojne.

 

Po že omenjenih zaselkih najdemo ostanke starih sušilnic za sadje ˝pajštve˝, najpomembnejša pa je Paulnova sušilnica na Kambreškem, ki je obnovljena in še vedno deluje.

Na poti na hrib Globočak stoji kaverna. Na Globočak vsako leto, zadnjo nedeljo v oktobru, poteka tradicionalni pohod, ki ga organizira domače Turistično in rekreacijsko društvo Globočak. Pohod poteka v spomin na žrtve vseh vojn, ki so potekale v teh krajih.

lukčeva3

 

Na Kambreškem si lahko ogledate tudi etnološki spomenik – Lukčevo hišo, ki predstavlja dom spominov in zgodovine vseh prebivalcev Kambreškega. V njej je urejena etnološka zbirka fotografij in zbirka predmetov iz 1. svetovne vojne, tehnična zbirka orodij in ˝lukčevo kamnito ognjišče˝.

Na Kambreškem stoji fontana iz leta 1916. Iz obdobja 1. svetovne vojne pa je tudi zbiralnik za vodo, ki ga uporabljajo še danes. Zanimivi sta tudi vasici Humarji – zanimiva razgledna točka in Močila, kjer najdemo še eno korito iz 1. svetovne vojne. V bližini Kambreškega je 29 metrov visok slap Savinka z dvema manjšima slapovoma nad in pod njim.

 

k

 

Poleg prijaznih domačinov, lahko v zavetju gozdov ob cestah najdete zanimiva kamnita korita na Pušnem in proti Solarjem iz avstrijskih časov. Pod Srednjem in proti Kambreškem pa korita iz prve svetovne vojne z dobro, zdravo vodo.


Ti kraji, kot celoten Kanalski Kolovrat, slovijo po čebelarstvu in medu, zato so v vasicah čebelnjaki pogosti. Ohranjen pa je tudi star običaj tolčenja mleka v ˝pinjah˝.

 

KULTURNI DNEVI POD GLOBOČAKOM
V teh hribovitih krajih pa so priljubljene tudi kulturne dejavnosti, med katerimi se lahko izpostavi domačo gledališko skupino "Globočak", ki aktivno deluje že od leta 2002. Najbolj znana prireditev pa so Tradicionalni kulturni dnevi pod Globočakom, na katerih se predstavijo ustvarjalci z obeh bregov mejne reke Idrije oziroma od tržaškega krasa pa vse do Benečije in Rezije.


Avtorica teksta: Jožica Strgar