Cerkev Marijinega Vnebovzetja

Cerkev Marijinega vnebovzetja - Kanal

Kraj: Kanal

Cerkev se nahaja na mestu, kjer je nekoč stala romanska cerkev. Tristrano sklenjeni prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom naj bi bil, glede na letnico na oporniku, najstarejši tega tipa v Sloveniji. Baročna ladja z monumentalno palladijevsko fasado je bila grajena med letoma 1787 in 1795.
Večji marmornati oltar, ki so ga izdelali goriški kamnoseki izhaja iz leta 1760, medtem ko izhajata stranska oltarja iz leta 1662 in 1698. Freska Marije Vnebovzete na stropu ladje je iz leta 1931. V cerkvi so ostale tudi grobnice iz časov, ko je bilo v okolici cerkve še pokopališče.  

Podružnična cerkev Sv. Ane je v poznogotskem slogu in je bila prvič omenjena v letu 1542. V njej se nahaja oltar iz leta 1723 in je delo Goričana G. De Rossija.


Sončna ura se nahaja na zunanjem kamnitem  podpornem stebru gotskega prezbiterija cerkve Marijinega vnebovzetja. Nastala naj bi v letih 1431 do 1439, kar je razvidno iz Sončna ura, Kanallatinskega napisa »incepcio chori – anno domini m ccc xxx« na sosednjem stebru.
Ura ima dve urni skali, in sicer večjo ob robovih stebra in manjšo polkrožno časovno rožo.
Po videzu klesanja je prvotna, oziroma starejša večja skala. Ta je bila umerjena po pravilno postavljeni senčni palici (gnomu). Ta palica je bila nagnjena tako, da so sončni žarki ob enakonočjih padali pravokotno nanjo, to je pravilno.  Kasneje, ob popravilu senčne palice so le-to postavili pravokotno na steber. Dolga naj bi bila cca 12 cm (izračun kotov). Ker je zaradi te nepravilnosti sončna ura drugače kazala kot prvotna, so na novo vklesali urno skalo, ki je bistveno različna od prvotne. Ta trditev ja razvidna tudi iz načina klesanja.
Prvotni senčnik gnom je bil pritrjen v kamen na svinec, ki se še nahaja v globini izvrtine.  Druga palica je bila vstavljena v železnem tulcu. Ta tulec je še v izvrtini. Ta druga palica je bila neznano kdaj odžagana ali odbrušena.
Ostanek tega senčnika sem uporabil za pritrditev novega gnoma, ki je postavljen pod enakim kotom, kot je bila prva senčna palica.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je sedaj pravilno zopet umerjena prvotna stara ura. Sončno uro je obnovil Frantar Bojan.
(Avtor teksta: Bojan Fratnar)

Kapela Vstalega KristusaKapela se nahaja v kanalskem župnišču (stavba podeželskega dvorca), ki stoji na naslovu Trg svobode 4.
V župnišču je ena izmed sob predelana v kapelo, ki jo krasi mozaik Vstalega Kristusa. Mozaik je delo p. Marka Rupnika in Ekipe Centra Aletti iz Rima.
Na mozaiku je upodobljen Kristus v trenutku, ko se na velikonočno jutro sreča z Marijo Magdaleno. Verniki in obiskovalci so postavljeni na mesto, ki pripada ženi, ki je prva videla Vstalega. Na mozaiku nas posebej pritegnejo Jezusove rane, ki so rdeče in zlate barve. S simboliko teh dveh barv nam umetnik želi sporočiti, da se vse to, kar je bilo narejeno iz ljubezni, s smrtjo ne izgubi, ampak posveti. Zadnje besede tako nima trpljenje, bolečina in umiranje, ampak daritev in življenje. Kristusove rane nam razodevajo, da Kristusova ljubezen spremeni celo zlo v dobro, greh v luč, kajti rane je zadal greh, zdaj pa jih Kristus pokaže kot izvir luči in poveličanosti.

Kristus stopa v prostor preko prodnikov, ki so vzeti iz struge reke Soče. Ti prodniki lahko predstavljajo težave in stiske slehernika kot tudi trpljenje družin v kanalski dolini, vse to pa postaja dovolj trdna podlaga, da po njej prihaja Kristus sam.

Kapela vstalega Kristusa je posvečena vsem tistim, ki so iz ljubezni do svojih darovali lastna življenja.

Postavljeno: maj 2010. Arhitekturna zasnova prostora in opreme: Elza Pavšič, arhitekt.
(Avtor teksta: p. Marko Rupnik, DJ.)

 

 

Zgibanka Cerkev Marijino Vnebovzetje

Oglejte si panoramski posnetek kraja.