Reka Idrija

Reka Idrija, ki ubira pot po meji med Italijo in Slovenijo, nudi poleti kopališke užitke v miru in neokrnjenosti narave, ki jo obdaja.

PodklanecDSC_4948 copyReka Idrija izvira pod vrhom Klobučarji (990m). Ima dva izvira, ki se pri vasi Bajtarji združita v en sam tok, v reko Idrijo. Ta sorazmerno dolga in deroča voda, ki se v Italiji izliva v reko Ter, se v Furlanski nižini imenuje Iudrio. Od izvira pa do vasi Golo Brdo (takoj na drugi strani meje stoji vas Mirnik, it. Mernicco), kjer Idrija zapusti slovensko ozemlje, so na obeh bregovih, v Sloveniji in Italiji zrasla naselja: na naši strani Bajtarji, Mlin, Zarog, Podravno, Hoščina, Skarnjak, Breščina, Žagar, Britof, Brnik, Kobivk, Mišček; na italijanski strani pa Zavrt, Skale, Zaločil, Mlinsko, Klinc, Blažin, Melin, Podklanec, Salamanti, Bordoni, Čubci in Košoni. Naravno moč, predvsem derečino reke Idrije, so že naši predniki znali izkoristiti v koristne namene, predvsem s postavitvijo mlinov, ki smo jih v sredini prejšnjega stoletja našteli najmanj osem. Ob teh mlinih so na pripadajočih potokih ob posameznih vaseh nastajali še manjši mlini in tudi teh lahko naštejemo lepo število.

Predvsem pa je reka Idrija postala svetovno znana leta 1947, ko je postala ločitvena črta oziroma meja med novo Jugoslavijo in Italijo. Tu pa se začne nova zgodovina ljudi, ki so živeli ob reki in z njo, kajti povezava z bližnjo Furlanijo, Čedadom, Vidmom in bližnjimi slovenskimi vasmi na desnem bregu Idrije je bila prekinjena. Po nekaterih pisnih virih je na območju današnjega Kanalskega Kolovrata vse do konca prve svetovne vojne (1914-1918) živelo skoraj 2000 prebivalcev, samo v župniji Marijino Celje jih leta 1928 naštejejo približno 1100. Ta podatek sam po sebi veliko pove, vendar ga je težko razumeti, če ga primerjamo s sedanjim. Predvsem pa je skoraj nemogoče razumeti dejstvo, da se je v tistih časih dalo preživeti tudi na tako revnem območju, kot je kanalski Kolovrat, ko so se prebivalci teh hribovitih krajev med dvema rekama preživljali v glavnem s kmetijstvom, vendar jim ni bila tuja niti kakšna druga dopolnilna dejavnost, kot je ribolov (Vir: »Življenje na Kanalskem Kolovratu«, Zoran in Franc Jerončič, 2013).Untitled_Panorama1 copy

 

 

Untitled_Panorama2 copy

Danes reka Idrija nudi kopalne užitke ter sprostitev v neokrnjeni naravi številnim, ki obiščejo ta kotiček občine Kanal ob Soči.

Avtorja fotografij: Andraž Žnidarčič, Simon Prinčič