Park AjbaŽupanstvo Ajba
Ob uvedbi hišnih številk leta 1770 je bil v Ajbi sedež občine; načeloval ji je župan ali dekan. Samostojnost občine se je ohranila vse do leta 1928.
Drobničarstvo
Je edina možna alternativa živinoreje na demografskem podeželju. Ima ključen vpliv na vzpostavitev ravnotežja poraščenosti teritorija.
Kogojeva hiša v Potravnem
Že v prvi polovici leta 1600 je v bukvah omenjen Peter Cogoj. 14.10.1864 se je v tej hiši rodil Štefan Kogoj, oče skladatelja Julija-Marija Kogoja (20.09.1892 – 25.02.1956)
Cerkvica sv. Petra
Nad dolino potoka Ajba bdita cerkvici apostolov Petra in Pavla. Obe upravlja ročinjska župnija. Sveti Peter »pripada« zaselku Potravno in severozahodnemu delu Ajbe. Je pomembna panoramska točka v tem delu Soške doline.
Slapovi in korita potoka Ajba
Potok Ajba (verjetno langobardski izraz za vodo) na svoji kratki poti od Krasa do Pršina ob izteku v Sočo krasi cela vrsta slapov in korit od začetnega Savinka pa do tega pri Držanovem malnu.
Napoleonov most
Po knjigi Gorazda Humarja ZNAMENITI SLOVENSKI MOSTOVI je Napoleonov most v Ajbi v samem vrhu pomembnosti, saj so se med to elito uvrstili le trije napoleonovci; tudi ta iz Ajbe. Poleg časa in načina gradnje je ta most pomemben tudi zato, ker je že v obdobju Beneške republike tod mimo vodila glavna »prometnica« po Soški dolini in proti Furlaniji.
Dolinčeva domačija v Potravnem
Tri domačije v Potravnem je Zavod za varstvo kulturne dediščine uvrstil med stavbno dediščino (ganki, okna, portali in obokana klet). Na kamnitem portalu Dolinčave domačije je vklesana letnica 1843.
Kaverna iz Soške fronte
V dolini potoka Ajba je v času soške fronte italijanska vojska locirala eno najpomembnejših oskrbovalnih oziroma operativnih baz. Na vzhodu jo je pred Avstrijci varoval greben Svetega Petra in Svetega Pavla, zato ni čudno, da je bil zahodni del tega grebena ves »prevrtan« s kavernami.
Prgonov mlin
Na sorazmerno kratkem potoku Ajba (s pritoki) so naši predniki postavili kar 9 mlinov. Dve vojni in kmetijsko preobrazbo je preživel le Prgonov mlin, ki bo kot tehnična dediščina spominjal na čase, ko je podeželsko prebivalstvo živelo in preživelo le od tistega, »kar je Bog dal« in je raslo na njivah.
Združenje
PARTNERSTVO ZA RAZVOJ
KANALSKEGA PODEŽELJA