TIC Kanal

Kanal
Občina Kanal ob Soči

Občina Kanal ob Soči se nahaja v Srednji Soški dolini in meji z Italijo, natančneje Furlanijo Julijsko Krajino. Točno na meji teče prelepa mejna reka Idrija. Ozemlje Občine Kanal ob Soči je razdeljeno na tri dele: osrednji del z dolino reke Soče, hribovit svet Kanalskega Kolovrata na zahodu in na zahodni del Banjške planote na vzhodu.

Občino Kanal ob Soči uvrščamo glede na velikost ozemlja med velike občine (147 kvadratnih kilometrov), glede na število prebivalcev pa med občine s srednjim številom  prebivalstva – 5.986. Občina se nadalje deli na osem krajevnih skupnosti: Kanal, Deskle, Ročinj, Kambreško, Lig, Avče, Levpa in Kal nad Kanalom. Največji naselji v občini sta Kanal in Deskle, ki imata vsaka po 2.000 prebivalcev. Ostalo so predvsem manjši zaselki ali celo posamezne domačije.


Kanal



Kanal je tudi upravno središče Občine Kanal ob Soči. Poslopje, kjer se nahaja občinska stavba je delo arhitekta Maxa Fabijanija.

Zgodovinsko jedro mesteca predstavlja trg Kontrada, kjer se nahajajo tudi Gotska hiša s spominsko sobo Marija Kogoja, spomenikom akademskega slikarja Rika Debenjaka in knjižnico Josipa Kocijančiča. Galerija Rika Debenjaka pa se nahaja v prenovljenem obrambnem stolpu.

V središču mesta se nahaja cerkev Marije Vnebovzete iz leta 1431. Glavni oltar je izdelan iz kararskega marmorja. Poleg cerkve se nahaja Neptunov vodnjak izdelan v letu 1815 in spomenik Valentina Staniča – duhovnika in alpinista ter ekspresijonističnega skladatelja Marija Kogoja. V bližini lahko vidimo tudi spominsko ploščo ustanovitelja narodne knjižnice Josipa Kocijančiča in slikarja Ivana Čarga.


Zgodovina Kanala


Srednjeveško mestece z bogato kulturno dediščino se nahaja ob bregovih reke Soče, med seboj povezanih s prelepim dvoločnim mostom. Nastanek mesteca je povezan s prehajanjem reke Soče. V bližini Petrucke naj bi se namreč nahajal most že v obdobju Rimljanov in prav tukaj naj bi se začelo oblikovati naselje.

Kanal in kanalsko ozemlje je bilo prvič omenjeno v listini iz leta 1140, s katero je goriški grof Henrik I. podelil samostanu v Rožacu pri Vidmu kanalsko – ročinjski fevd.
Kanal se je razvijal v obzidano naselje in se preživljal z rokodelstvom in trgovanjem.
V srednjem veku je Kanal pripadal Goriškim grofom in Oglejskemu patriarhu. Po letu 1500 se je vladavina večkrat zamenjala ; od grofov Rabatta (1624 – 1794) do kromberških grofov Coronini ( od 1794 naprej).


Od sredine 15. stoletja so v naše kraje udirali Turki in
tudi Kanal se je pripravljal na obrambo, vendar pa so Turki
vendarle vpadli v letih 1469, 1477 in 1488.  Težki časi so se nadaljevali tidi po turških vpadih in sicer se je v letih 1508 – 15 in 1615 – 19 odvijala vojna med Avstrijo in Benetkami. Benetkam je celo uspelo Kanal dvakrat zajeti, vendar pa so se morale kasneje vendarle umakniti.  
Sledijo časi Ilirskih provinc (1809 – 1813) in s tem prihod Napoleona, ki se je ustavil tudi v Kanalu. Prespal je na kanalskem gradu, ki se žal ni ohranil do današnjih dni. Zgodba pravi, da mu je na gradu poginil konj belec, podkovan z zlatimi podkvami. Pokopali so ga v bližini gradu, na kar spominja ledinsko ime Konjevo.

Na gospodarskem področju se je Kanal začel razvijati predvsem s prihodom italijanskih tkalcev, ki so odprli predilnico in tkalnico. Poleg tega se je razmahnilo tudi število malih obrtnikov. Nič manj ni zaostajal kulturni razvoj in želja po razvijanju osebne in narodne identitete. Ustanavljati so začeli razna društva in sicer je bilo prvo Bralno društvo, leta 1848, ki je bilo predhodnik narodne čitalnice, uradno ustanovljene leta 1867. Člani so bili predvsem Slovenci, ki so v čitalnicah prirejali razne akademske in družabne večere. Gasilsko društvo, ki je imelo vseskozi velik pomen, se je razvilo iz prvotne Požarne straže, ustanovljene leta 1863.

Med prvo svetovno vojno so po ukazu avstrijskih oblasti Kanal izpraznili saj se je tod mimo potekala Soška fronta. V hudih bojih je bilo poškodovanih in porušenih veliko hiš pa tudi kanalski most, ki je bil po I. svetovni vojni zadnji krat obnovljen. Po vojni je celotna Primorska pripadla Italiji in z njo tudi Kanal, ki je bil še vedno občina in je spadal pod Goriško deželo. Po vojni je bilo v Kanalu 714 prebivalcev, z okoliškimi vasmi vred pa 1993.  Med obema vojnama se je v Kanalu razvijal tudi turizem. Predvsem Italijani so radi hodili na izlete po okoliških hribih, ki tudi danes nudijo izredno veliko možnosti za raziskovanje in sprostitev v naravi. Po drugi svetovni vojni Kanal ni takoj pripadal Jugoslaviji, ker so Primorsko razdelili na dve coni. Cona A, pod katero je spadal tudi Kanal je bila pod anglo – ameriško upravo in cona B, ki je pripadala Jugoslovanski upravi. Po priključitvi Primorske k matični domovini leta 1947 je tudi Kanal prišel pod novo oblast, Jugoslavijo. Kanal je bil občina vse do leta 1962, ko je po novi občinski reformi občina Kanal pripadla občini Nova Gorica. Ponovno občinsko samostojnost je Kanal dočakal leta 1994.

Danes je Kanal moderen kraj, ki poleg ostalih razvitih gospodarskih dejavnosti, vedno več pozornosti posveča razvoju turizma, saj s svojo neokrnjeno naravo okoliških hribov ponuja veliko možnosti za sprostitev in odkrivanje novih poti in predvsem ljudi, običajev, kulture in zgodovine.


Kanalske obleke

Kanalske obleke so nastale v letu 2009 v okviru projekta »Razvoj novih produktov na podeželju«. Občina Kanal ob Soči je za projektno aktivnost -  izdelavo kanalskih oblek - pridobila sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, iz programa Leader.

Občina Kanal ob Soči je k sodelovanju v projektu povabila  strokovno institucijo Goriški muzej, DU Kanal in Osnovno šolo Kanal, ki so ji pomagali pri raziskovanju oblačilne kulture v našem okolju. Namen projektne aktivnosti je bilo raziskati oblačilno kulturo v našem okolju iz 19. in prve polovice 20. stoletja. V tem času je bila oblačilna kultura namreč bolj izrazita. Materiali in barve blaga so danes drugačni kot v preteklosti, pri izdelavi oblek smo se želeli vsaj približati tistim časom. Prevladovale so temne barve in majhni vzorci. Žensko obleko sestavljajo srajca, nabrano krilo, podkrilo in predpasnik. Moško obleko pa sestavljajo hlače, srajca in brezrokavnik.

Na podlagi  zbranega literarnega in fotografskega materiala ter pričevanj nekaterih domačinov so nastali 4 kompleti kanalskih oblek, ki jih danes uporabljamo za protokolarne namene in druge posebne priložnosti v občini Kanal ob Soči. Obleke hranimo v Turistično informacijskem centru Kanal.



Kanalski most

Kanalski most, ki je bil sprva lesen, je bil izdelan v letu 1580. Skozi leta je bil večkrat podrt in ponovno popravljen. Prvič so ga leta 1805 uničili Francozi, ki so prodirali proti Avstriji. Most je bil seveda obnovljen in potem ponovno porušen po odhodu Francozov. S pomočjo Valentina Staniča (duhovnika, alpinista, zdravilca, tiskarja in ustanovitelja šole na Banjšicah) je bil ponovno obnovljen v letu 1816. Ponovno je o usodi mostu odločala vojna: razstrelili so ga 25. maja 1915. Kasneje je bil ponovno popravljen 1920. leta in takšen je ostal do danes. Druga svetovna vojna mu je prizanesla.

Kanalski most je nedvomno razpoznavni znak Kanala in priljubljena znamenitost, ki pritegne številne umetnike in obiskovalce iz različnih vetrov. Podoba naselja v številnih slikah je vedno zaznamovana s tem prelepim mostom, od koder v poletnih mesecih najpogumnejši skačejo v vodo in pritegnejo številne obiskovalce na tradicionalne prireditve – na slavne skoke z mosta.

Župnijska cerkev Marije Vnebovzete


Cerkev se nahaja na mestu, kjer je nekoč stala romanska cerkev. Tristrano sklenjeni prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom naj bi bil, glede na letnico na oporniku, najstarejši tega tipa v Sloveniji. Baročna ladja z monumentalno palladijevsko fasado je bila grajena med letoma 1787 in 1795. Večji marmornati oltar, ki so ga izdelali goriški kamnoseki izhaja iz leta 1760, medtem ko izhajata stranska oltarja iz leta 1662 in 1698. Freska Marije Vnebovzete na stropu ladje je iz leta 1931. V cerkvi so ostale tudi grobnice iz časov, ko je bilo v okolici cerkve še pokopališče.  

Podružnična cerkev Sv. Ane je v poznogotskem slogu in je bila prvič omenjena v letu 1542. V njej se nahaja oltar iz leta 1723 in je delo Goričana G. De Rossija.

Sončna ura na cerkvi Marijino Vnebovzetje v Kanalu

Sončna ura se nahaja na zunanjem kamnitem  podpornem stebru gotskega prezbiterija cerkve Marijinega vnebovzetja. Nastala naj bi v letih 1431 do 1439, kar je razvidno iz latinskega napisa »incepcio chori – anno domini m ccc xxx« na sosednjem stebru.
Ura ima dve urni skali, in sicer večjo ob robovih stebra in manjšo polkrožno časovno rožo.
Po videzu klesanja je prvotna, oziroma starejša večja skala. Ta je bila umerjena po pravilno postavljeni senčni palici (gnomu). Ta palica je bila nagnjena tako, da so sončni žarki ob enakonočjih padali pravokotno nanjo, to je pravilno.  Kasneje, ob popravilu senčne palice so le-to postavili pravokotno na steber. Dolga naj bi bila cca 12 cm (izračun kotov). Ker je zaradi te nepravilnosti sončna ura drugače kazala kot prvotna, so na novo vklesali urno skalo, ki je bistveno različna od prvotne. Ta trditev ja razvidna tudi iz načina klesanja.
Prvotni senčnik gnom je bil pritrjen v kamen na svinec, ki se še nahaja v globini izvrtine.  Druga palica je bila vstavljena v železnem tulcu. Ta tulec je še v izvrtini. Ta druga palica je bila neznano kdaj odžagana ali odbrušena.
Ostanek tega senčnika sem uporabil za pritrditev novega gnoma, ki je postavljen pod enakim kotom, kot je bila prva senčna palica.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je sedaj pravilno zopet umerjena prvotna stara ura. Sončno uro je obnovil Frantar Bojan.
(Avtor teksta: Bojan Fratnar)

Kapela Vstalega Kristusa v kanalskem župnišču

Kapela se nahaja v kanalskem župnišču (stavba podeželskega dvorca), ki stoji na naslovu Trg svobode 4.
V župnišču je ena izmed sob predelana v kapelo, ki jo krasi mozaik Vstalega Kristusa. Mozaik je delo p. Marka Rupnika in Ekipe Centra Aletti iz Rima.
Na mozaiku je upodobljen Kristus v trenutku, ko se na velikonočno jutro sreča z Marijo Magdaleno. Verniki in obiskovalci so postavljeni na mesto, ki pripada ženi, ki je prva videla Vstalega.
Na mozaiku nas posebej pritegnejo Jezusove rane, ki so rdeče in zlate barve. S simboliko teh dveh barv nam umetnik želi sporočiti, da se vse to, kar je bilo narejeno iz ljubezni, s smrtjo ne izgubi, ampak posveti. Zadnje besede tako nima trpljenje, bolečina in umiranje, ampak daritev in življenje. Kristusove rane nam razodevajo, da Kristusova ljubezen spremeni celo zlo v dobro, greh v luč, kajti rane je zadal greh, zdaj pa jih Kristus pokaže kot izvir luči in poveličanosti.

Kristus stopa v prostor preko prodnikov, ki so vzeti iz struge reke Soče. Ti prodniki lahko predstavljajo težave in stiske slehernika kot tudi trpljenje družin v kanalski dolini, vse to pa postaja dovolj trdna podlaga, da po njej prihaja Kristus sam.

Kapela Vstalega Kristusa je posvečena vsem tistim, ki so iz ljubezni do svojih darovali lastna življenja.

Postavljeno: maj 2010. Arhitekturna zasnova prostora in opreme: Elza Pavšič, arhitekt.
(Avtor teksta: p. Marko Rupnik, DJ.)



Votlina s kipom - "LURD" v Kanalu


Odkar Kanalci pomnijo je obstajala naravna votlina v skali. Do leta 1930 so v njej vsako leto prezimovali cigani z vozovi, kar je prebivalce motilo.
Gospa Ravnikova – za tiste čase iz premožne in spoštovane kanalske družine, je leta 1934 romala v Lurd (Francija) kjer je zaznala neverjetno podobnost lurške votline z votlino v Kanalu. Po vrnitvi z romanja se je povezala s kanalskim župnikom (monsignor Venceslav Bele) in mu predlagala, da bi se votlina uredila, sama pa bi kupila kip Lurške Matere božje. Župnik se je s tem strinjal in leta 1934 so votlino počistili in uredili ter slovesno (s procesijo) prenesli kip vanjo in ga blagoslovili. Votlina je postala sveti kraj. Ostala je nedotaknjena tudi med vojno. Leta 1958 so se vaščani Bodreža odločili, da bodo votlino uredili in polepšali.

Votlino so utrdili z zidom, postavili so ograjo in vrata, priklopili elektriko in sezidali oltar. Od takrat naprej so se v votlini vršile sv. maše.  
Pred nekaj leti je župnik poskrbel tudi za obnovo kipa, ker so ga poškodovali nepridipravi.    
Votlina se še vedno redno vzdržuje in krasi. Čez leto jo obišče veliko Kanalcev in ljudi iz okolice Kanala, ki prižigajo sveče in prosijo Marijo milosti, poleti pa jo obišče tudi veliko turistov, ki se v Kanalu ustavijo. (vir: ustno izročilo)


Neptunov vodnjak

Neptunov vodnjak je bil narejen v letu 1815 s pomočjo grofa Coroninija in je po vsej verjetnosti delo padovanskega kiparja M. Chierigina. V preteklosti je služil za zbiranje vode. Ženske so jo sem hodile iskati z lesenimi posodami. Kanalci so vodnjak po domače imenovali Matija. Sprva je vodnjak stal na nasprotni strani ceste. Šele v letu 1937 so ga preselili na mesto, kjer stoji še danes.















Gotska hiša

Gotska hiša se nahaja v neposredni bližini galerije. Zgrajena je v gotskem stilu in izhaja iz 11. stoletja. V hiši se nahaja knjižnica in spominska soba skladatelja Marija Kogoja. V zgornjih in spodnjih nadstropjih hiše so prostori namenjeni različnim družabnim srečanjem.  
Knjižnica Josipa Kocijančiča je odprta vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure.



Kanalski grad

Žal je o kanalskem gradu ostala samo zgodovina. O njem nimamo pisnih virov, čeprav je bil prvič omenjen v dokumentu iz leta 1264. Potem ko je zamenjal številne lastnike, je grad v letu 1624 postal last grofov Rabatta – kanalskih gospodov. Po izumrtju le-teh je grad prešel v roke Coroninijev, ki so ga kasneje prodali francoskim vojvodom De Blacas in solastnikom. To se je dogajalo v letu 1830. Novi gospodarji so grad preoblikovali v gospodarsko palačo in ga leta 1903 ponovno prodali Coroninijem. Do začetka prve svetovne vojne je tu živel avstrijski sedmi lovski bataljon, ki je nato moral na fronto. Ko je Italija napovedala vojno Avstriji in se je fronta približala Kanalu, so italijanske granate uničile grad.

Po prvi svetovni vojni je stavbenik Nibrant prenovil grad in ga ponovno spremenil v gospodarsko palačo. Kasneje je Nibrant zašel v stečaj in grad je bil prodan na dražbi. Potem, ko ga je kupil Italijan iz Vidma – Del Valle, je naposled končno prešel v roke ljudstva.

Danes je od gradu ostalo bore malo. Kljub temu se po njem imenuje del mesta v Kanalu – Grad.

Govori se, da je nekoč v gradu prenočil celo sam Napoleon. Tedaj mu je umrl konj, ki so ga zakopali v bližini gradu. Ta predel je zato dobil ime Na Konjevem.

Prav po Napoleonu pa se imenuje kar nekaj mostov v kanalski občini.

Bohinjska železnica

Bohinjska železniška proga (Transalpina) je del 717 km dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst. Zgrajena je bila med leti 1900 in 1906, kot najkrajša povezava Avstro-Ogrske monarhije z Jadranskim morjem (Trst). Na Bohinjski progi je skupaj 28 predorov, najdaljši je bohinjski predor pod Koblo (6327 m), 5 galerij in kar 65 mostov, kar jo uvršča med najatraktivnejše proge v Evropi.

Pred prvo svetovno vojno je vozilo po Bohinjski progi dnevno po 70 vlakovnih kompozicij iz Prage, Münchna in Dunaja. V 1. sv. vojni je bila na večih mestih poškodovana, med drugim je bil porušen (in kasneje obnovljen) tudi Solkanski most čez reko Sočo, ki slovi kot most z največjim kamnitim lokom na svetu - 80 m. Tudi v 2. sv. vojni je bil promet po progi onemogočen, saj so Nemci razstrelili severni portal bohinjskega predora. Po letu 1960 je bila proga posodobljena, parni vlak pa je bil ukinjen leta 1974. Kasneje se je vrnil na Bohinjsko progo, vendar le v turistične namene.

Bohinjska železnica je svojevrsten tehnični spomenik regije, ki si skozi Baško grapo mimo Kanala utira pot proti Gorici in naprej skozi Spodnjo Vipavsko dolino na Kras. Potnik lahko z vlaka občuduje drzne in domiselne mostove, viadukte in predore.

Odpeljete se lahko na edinstveno vožnjo z muzejskim vlakom. Potnike dočakata stilsko usklajen sprevodnik in zvok harmonike. Žvižg piščalke naznani premik zgodovine. Vlak, ki počasi odsopiha s postaje in krene po več kot 100 let starih tirih, potnike odpelje po marsikomu neznani progi od Jesenic do Nove Gorice.

Muzejski vlak vleče parna lokomotiva ljubljanskega železniškega muzeja. V primeru razglašene požarne nevarnosti pa jo nadomesti motorna lokomotiva.

Vir foto in vsebina:http://www.abc-tourism.si/muzejski-vlak/ in
http://www.panoramio.com/photo/74712135  fotka ajba most


Sprostitev ob reki Soči

V poletnih dneh je poleg izjemnih možnosti v naravi velika sprostitev in osvežitev prav kopanje v reki Soči. V Kanalu se najde kar nekaj prijetnih kopališč, prav posebna pa je plaža s peskom, ki je za reko velika posebnost. Voda je v poletnih meseci ravno pravšnja za kopanje in osvežitev.
Poleg lenarjenja in sončenja lahko iz plaže občudujete tudi stare stavbe z Gotsko hišo na čelu, ki skupaj z mostom ustvarjajo izjemno sliko majhnega mesteca Kanal. V bližini  peščene plaže je urejen tudi prostor za kampiranje, kar vam omogoča  preživljanje počitnic ali krajšega oddiha v stiku z naravo, poleg tega pa si lahko ogledate tudi ostale zanimivosti celotne občine.








Kanalska odbojka

Odbojka je razpoznavni znak Kanala, ne le znotraj slovenskih meja, temveč tudi v mednarodnem merilu. Za sabo imajo odbojkarji šest desetletij vzponov in padcev in trdega dela, ki jih je pripeljajo do tu, kjer so danes, na vrh. Pohvalijo se lahko s petimi državnimi in sedmmi pokalnimi lovorikami.
Odbojka je zelo priljubljen šport tudi med mladimi v Kanalu. Osnovno znanje si pridobijo prav v kanalski osnovni šoli, ki je vzgojila že veliko generacij dobrih odbojkarjev.
Več informacij na: www.oksalonit.com

Morščanski pust






Danes je pustovanje eden izmed najpomembnejših dogodkov v vasi Morsko. Italijani so v času okupacije pred in med 2. svetovno vojno pust prepovedali. Po vojni so prevladovale tradicionalne maškare, kot so pust, pustovka, dohtar, žandar, arlekin ter stara mama in dedec. Od tradicionalnih mask se je ohranil le arlekin.  Zadnja leta pust obravnava domače in tuje družbeno politične dogodke. Vaščani maske izdelujejo skupno in ravno tako skupaj nastopajo.



Najvažnejše turistične in kulturne prireditve v občini:


  • Teden kulture v Desklah: Deskle, februar
    Kulturno društvo Svoboda Deskle vsako leto organizira tradicionalen Teden kulture v Desklah, ki ob kulturnem prazniku ponuja vsem ljubiteljem kulture številne prireditve: glasbene, gledališke, plesne, različne razstave, ipd….

  • Pohod po stopinjah Valentina Staničaiz Solkana do Kanala, marec ali april



    Pohod organizira vsako leto Planinsko društvo Valentin Stanič iz Kanala. Pohod se začne v Solkanu in se nadaljuje čez Sabotin po Soški dolini v smeri proti Kanalu. Pohoda se udeležujejo pohodniki iz cele Slovenije.


  • Downhill – spust s kolesi: Avče, april



  • Spust s kolesi organizira Športno kulturno turistično društvo Avče. Na spustu sodelujejo številni športniki – ljubitelji tovrstnega športa iz cele Slovenije in obmejnih dežel.





  • Kulturni dnevi pod Globočakom: Kambreško, maj/junij



    Kulturni dnevi, ki jih organizira Turistično rekreacijsko društvo Globočak Kambreško ponujajo v prvih poletnih mesecih domačinom in obiskovalcem kulturno srečanje z različnimi kulturnimi skupinami iz Slovenije in zamejstva.





  • Mušje (Oslovske) dirke: Levpa, avgust



    Mušje dirke organizira Športno kulturno turistično društvo Levpa v mesecu avgustu. Gre za pravo tekmovanje, kjer bolj kot prvo mesto štejejo zabava in smeh, posledici trme »dirkalnikov« in truda udeležencev.

  • Skoki z mosta: Kanal, avgust


    Skoki z mosta: Kanal, avgust



    So najbolj znana prireditev v Občini Kanal ob Soči, ki vsako leto pritegne veliko število obiskovalcev. Tekmovalci skačejo v vodo z višine 17 metrov. Prireditev se vsako leto otvori z razstavo starodobnih vozil in jo organizira Turistično društvo Kanal.











  • Gledališče na Kontradi: Kanal, avgust
         



    Gre za tradicionalno srečanje amaterskih gledaliških skupin. Festival organizira vsako leto Amatersko gledališko društvo Kontrada Kanal in se odvija na prostem – na Kontradi. V primeru slabega vremena se predstave prestavijo v Kulturni dom v Deskle.




  • Kogojevi dnevi: Kanal, september, oktober, november



    Mednarodni festival sodobne glasbe je posvečen ekspresionističnemu skladatelju Mariju Kogoju in vsako leto pritegne veliko število ljubiteljev kulture in glasbe. Festival, ki se odvija na različnih lokacijah: v Kanalu, na dvorcu Zemono, Gradežu, Trstu,…, vsako leto organizira Prosvetno društvo Soča.



  • Praznik kostanja: Lig, oktober



    Tradicionalni praznik kostanja v Ligu organizirajo že od leta 1969 in prikazuje tradicijo nabiranja in uporabe kostanja nekoč in danes. Na prazniku lahko kostanj, pripravljen na različne načine tudi degustirate in kupite. Praznik kostanja organizira Turistično društvo Kolovrat Lig.




  • Tradicionalni pohod na Globočak: Kambreško-Globočak, oktober



    Pohod na Globočak vsako leto organizira Turistično rekreacijsko društvo Globočak v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, četrto nedeljo v oktobru. Pohod je posvečen v spomin žrtvam prve svetovne vojne in vseh vojn.





  • Mednarodno srečanje pihalnih orkestrov: Anhovo, september




    Srečanje pihalnih orkestrov organizira sekcija Kulturnega društva Svoboda Deskle Pihalni orkester Salonit Anhovo vsako leto v mesecu septembru.
    Srečanje orkestrov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije.





  • Zemljevid  
    Plan









    Ajba

    Ob uvedbi hišnih številk leta 1770 je bil v Ajbi sedež občine; načeloval ji je župan ali dekan. Samostojnost občine se je ohranila vse do leta 1928.

    Ajba se še vedno drži kmetijskega življenja, kjer je drobničarstvo edina možna alternativa živinoreje na demografskem podeželju. Reja drobnice ima ključen vpliv na vzpostavitev ravnotežja poraščenosti teritorija.

    V Potravnem stoji Kogojeva hiša. Že v 1. polovici leta 1600 je v bukvah omenjen Peter Cigoj. 14.10.1864 se je v tej hiši rodil Štefan Kogoj, oče skladatelja Jurija – Marija Kogoja.
    Nad dolino potoka Ajba ˝bdita˝  cerkvici apostolov Petra in Pavla. Obe upravlja ročinjska župnija. Sveti Peter ˝pripada˝ zaselku Potravno in severozahodnemu delu Ajbe. Je pomembna panoramska točka v tem delu Soške doline.

    Potok Ajba (verjetno langobardski izraz za vodo) na svoji kratki poti od Krasa do Pršina ob izteku v Sočo krasi cela vrsta slapov in korit od začetnega slapa Savinke pa do tega pri Držanovem malnu.





    Po knjigi Gorazda Humarja ZNAMENITI SLOVENSKI MOSTOVI je NAPOLEONOV MOST v Ajbi v sami špici pomembnosti, saj so se med to elito uvrstili le trije napoleonovci; tudi ta iz Ajbe. Poleg časa in načina gradnje je ta most pomemben tudi zato, ker je že v obdobju Beneške republike tod mimo vodila glavna ˝prometnica˝ po Soški dolini in proti Furlaniji.



    Tri domačije v Potravnem ima ZVNKD uvrščene med stavbno dediščino (ganki, okna, portali in obokana klet). Na kamnitem portalu Dolinčeve domačije je vklesana letnica 1843.

    V dolini potoka Ajba je v času Soške fronte, italijanska vojska locirala eno najpomembnejših oskrbovalnih oziroma operativnih baz. Na vzhodu jo je pred Avstrijci varoval greben Svetega Petra in Svetega Pavla, zato ni čudno, da je bil zahodni del tega grebena ves ˝prevrtan˝ s kavernami.




    Na sorazmerno kratkem potoku Ajba (s pritoki) so naši predniki postavili kar 9 mlinov. Dve vojni ujmi in kmetijsko preobrazbo je ˝preživel˝ le Prgonov mlin, ki bo kot tehnična dediščina spominjal na čase, ko je podeželsko prebivalstvo živelo in preživelo le od tistega, ˝kar je Bog dal˝ in je zraslo na njivah.

    Ajba - Kje nas najdete?

    Kolesarske in peš poti - zemljevid














    Naravna dediščina

    Kulturna Dediščina

    Prenočišča

    Gostinska ponudba

    Bio turizem

    Šport in rekreacija





    koledar dogodkov
    julij 2014
    P T S Č P S N
     123456
    78910111213
    14151617181920
    21222324252627
    28293031   
    avgust 2014
    P T S Č P S N
        123
    45678910
    11121314151617
    18192021222324
    25262728293031

    Dne 24. julij vas vabimo:

    Kanal - 18:45
    Knjižnica pod krošnjami


    HIŠA STRAHOV, pravljičarka JANA KOREČIČ Strah ali pogum? To je zdaj vprašanje! Zberite pogum in se nam pridružite v potovanju skozi pravljico o duhovih, pogumu in prijateljstvu. Jana se poleg...
    objavi dogodek




    Promocijski film

    Get the Flash Player to see this player.

    TIC Kanal

    Pionirska 2
    5213 Kanal


    tel.: 05 398 12 13
    fax: 05 398 12 14
     
    
   slovensko
    
   italiano
    
   english